dočakala edino minuto slovesa, ko sem ga pospremila skozi stranski vhod po zavitem stopnišču in se na zadnji stopnici ustavila, pri čemer je bil še vedno za celo glavo višji od mene, potem pa ga - kaj neki?, samo pogledala: - da? - ne - morda pa da?- za zdaj še ne - in dvojni nasmeh: njegov poln zavzetega presenečenja, moj - nelahkega zmagoslavja. (Še ena takšna zmaga in bova uničena.)
To je trajalo eno leto.
Ce n'était pas de la mauvaise - ou bonne - honte, c'était - mais la même chose qu'avec le tu : je l'aimais trop, tout était mou.
Car un baiser, quand on n'aime pas - dit tellement plus, et quand on aime - dit tellement moins. Boire pour reboire encore. Le baiser en amour c'est l'eau de mer dans la soif. Raje se nisem odžejala.
... Torej, o tistem sejmu. Nekoč hodim v svoji ogrinjalki in izpod ogrinjalke - vidim: ogromna ženska, prava babnica, baba, v kratkem malinastem krilu z bleščicami, ob lajni - pleše. Lajno pa vrti - uradnik. Ne več mlad, zelen, z rdečim nosom, s kokardo. (Nos sam je kakor kokarda.) Takoj se mi je strašno zasmilil: revež! bržkone so ga vrgli na cesto zaradi pijančevanja, in tako je - od lakote ... Izkazalo pa se je, Marina, iz ljubezni. Pred desetimi leti jo je nekje, v svojem mestu, zagledal na sejmu, in takrat je bila rosno mlada in drobcena in bržkone strašno ganljiva. In se je pri priči zaljubil vanjo (ona pa se vanj ni, ker je bila že poročena s trebuhljačem), in je od ranega jutra visel na sejmu, ko pa se je sejem selil, se je odpravil tudi sam, in se je povsod vozil za njim, in so ga vrgli na cesto, in je začel vrteti lajno, in tako jo že deset let vrti, ne da bi opazil, da se je zamastila - in sploh ni več lepa, ampak strašna ... Mislim si, če bi jo nehal vrteti, bi takoj vse razumel - in umrl.
M. CVETAJEVA, Povest o Sonječki
0 x pripisano:
Objavite komentar