Ljubljanska razglednica

Spet pri vratih cerkve. Mamke hodjo mimo mene. Se zdrznejo, če rečem pomagaj. Ena zmerej skoči. Sem se skorej začel smejat. Samo se ne smejem tem babam zmečkanim. Se mi preveč gravžajo. Se jih voha na deleč, da so spet kuhale mineštro. Za meso nimajo, pa nosjo tem farjem. Bi jim skoz dajale, men pa nič, pa sem tud v cerkvi. Včasih je kero sram pa se ustav in mi da kašen drobiž. Ji ostane od fajmoštra. Sam vse pa ne vzamem. So škrte pa dobim en evr. Škrtuha stara, foknem ji njen drobiž nazaj v zguban fris, sram nej te bo. Jo je res, jo podurha iz cerkve vsa rdeča. Evo, konc je. Se bojo privalile ven. Pomagaj. Babura mastna, tud skoz vrata ne moreš. Pomagaj. Spet nobena nič ne da. Pomagaj. Moram nogo stegnit, me tišči. O madona. Grejo čist naokrog. Pomagaj. Nič ti ni pridiga nucala, starina smrdljiva. Pomagaj. Kašni debeli gležnji, sevede, če skoz kleči. Pomagaj. So šle. Nimam nič. 

Mam tri knjige za prodat. Evo gospa za hčerko. Se smeje, dober dan mi je rekla. Pa za nečakinjo al kaj kurac vam je. Ne. Nočte knjige. Pa za kos kruha. Lačen sem. Smeje se tamala in odkimava. Gledam njeno mat al teto. Nočeš pomagat človeku v stiski gospa. Zakaj pa ne? Zakaj za vraga pa nočeš pomagat? Bote tud vi še kdaj v situaciji, nikol se ne ve kako se človeku obrne. Da to mam pa res mi je rekla. Seveda mam res kaj se ji bo še v življenju zgodl! Kurba plesniva, deset evrov, prosm. Prosm sem ji reku, politični povaljanki. Kaj govori? Vika me, špuknem nanjo. Me podi stran. Me ni treba, grem sam. Gospa, ti boš pa že še na Čopovi dlani nastavljala.

Bogve, sem zaklenila avto. Si pogledala, pikica, kaj bi? Jaz bom kavo. Kavo z mlekom pa kozarc vode. Ti bi tortico? Greš noter pogledat? A bi raje sladoled? Hm, če bi skočila pogledat, ne morem je pustit same, bi šla ona? Sej ne ve, kje sva midve in kje avto. Greva potem skup. Pa po Čopovi do Prešerca, na Wolfovo po revijo, čez Kongresca. Si že videla prenovljeni Kongresni trg? Greva potem tam mimo? Res je lepo, še posebej lep mi je pogled od filharmonije proti uršulinski cerkvi. Ja, že, samo zdaj ni avtomobilov. Ok, imava plan majčkeno sprehoda. 

Oo, lep večer bo samo da ji bo všeč. Da ne bo stvar preveč moderna al pa nerazumljiva ne bi ji rada priskutila umetnosti kot sem nardila z zelenjavo. Pa kaj če ima take nogavice. Se ti zdi grdo? Saj ji pašejo. Ti jih ne bi nosila, no, vidiš, saj jih ne. In kako se ti potem jaz zdim danes? Ti delam sramoto tu po Ljubljani a sem v redu? O hvala, danes sem normalna. Cenim to. Je v redu tortica? Mi daš za poskusit? Mmm, dobra, malo preveč pudinga za moj okus. Ampak sadje u, hvala za jagodko. Dober dan. Ne, hvala, naju ne zanima a pikica odkimaj prosim omarija ne se tako smejat. Ne, res hvala. Ojej pika kaj zdaj kakšno vprašanje. Ne. Zakaj se smejem zraven to je res grdo nehej se smejat ne morem se nehat smejat. To je pa res. To imate pa prav. Deset evrov! Pa veste, ne, oprostite, ampak želela bi, da naju nehate nadle šel je hvalabogu govat. O joj pikica zakaj se je pa pri nama ustavil za tako dolgo. 

Račun, če lahko prinesete kako se mi roke tresejo ne bi si mislila, saj po glasu sem bila odločna se mi zdi. Bogve, je avto še tam.