Točno tako. Že nekaj časa čutim, da razmišljam o nekem vprašanju, pa ga še nisem znala ubesediti. Težava je namreč v tem, da bi lahko že vprašanje samo po sebi vsebovalo odgovor ... Ta odgovor pa bi moral vplivati na nekatere življenjske odločitve spraševalca ali pa razkrinkati njegovo dvoličnost.
Ob tem se spomnim nekega mladega človeka, ki je bil po službeni dolžnosti poslan kar se le da daleč od prestolnice in dogajanja, nekam, kamor ne le da ni prišla moderna miselnost, tja še niti miselnost ni bila prišla. Torej, poslan je bil na Nivoje Praproti in je želel ljudem ponuditi svojo miselnost. Nivojci še niso bili pripravljeni na tako reč, zato je bil obsojen na propad. Zgodba o idealistu je znana. Mladi človek bi se bil lahko odločil drugače: delal bi, kar mu je bilo naročeno, malo vrtnaril, kaj dobrega pojedel in pustil miselnost pri miru. Šel bi med ljudi in svojo miselnost popredalčkal nekam v glavo, kjer bi bila lepo sama in ne bi nikogar nadlegovala. Umrl bi zadovoljen, na toplem, imel bi svojo telečjo pečenko in dobro bi se mu godilo na svetu.
Mori me torej: lahko, oz. sploh sme ta mladi človek zapreti idejo sámo v kak predal v glavi? Družba, sistem, država, kar hočete, verjetno res ni idealna in verjetno ima mladi človek v glavi podobo drugačne družbe, države, drugačnega sistema, ki mogoče ni popoln, pa se mu zdi vseeno boljši kot ta, v katerega je bil vržen, kot ta, katerega pravilom se mora podrejati, čeprav ni ob rojstvu podpisal, da se mu sploh hoče podrejati. Če se torej mlademu človeku-idealistu zdi, da ima dobro idejo in stvar, ki bi lahko vlekla, tedaj ima pravico (verjetno je kje kakšna pravica, ki pokriva tudi to področje, saj jih imamo polno), če ne celó dolžnost, da poskusi spreminjati svet po svoji ideji.
Se mi tudi zdi, da bi morala vsaka generacija imeti svojega sanjača in angažiranega idealista, sicer bi lahko prišlo do tiranije ideje (in kolikokrat se je to res zgodilo), ko so mladi idealisti s svojo idejo uspeli, je povlekla, pa so se postarali in se je postarala ideja, se sprevrgli v fanatike in ideja v fanatizem. Razen če pustim skelete fanatizmu, ugotovim, da so ljudje vedno in povsod isti - in naštejem sedem naglavnih grehov - in si grem pogret svojo telečjo pečenko. Kdo mi pa brani, do koga imam kakšno obveznost, jaz, spraševalec in mladi človek, svoboden kot ptič na veji?
0 x pripisano:
Objavite komentar