in drugi z neotopelimi želodci,
se strinjam, slike umorjenega človeka so res grozljive in šokantne. Še posebej grozljivo je, da to ni le ponazoritev, vaja, ampak slike človeka, ki je RES umrl zaradi brc. Nepredstavljivo v našem civiliziranem okolju, prav zares.
Ampak uh, itak, da naši želodci niso otopeli, nikakor ne, noro občutljivi so. Kaj ne bi bili, če jih pa vendar ves čas ovijamo v vato pozitivnega mišljenja in blagostanja za vse. Kaj ne bi bile naše oči občutljive na kri, maščevanje, če pa ves čas gledajo lepe rožice in travnike in ljudi, ki se ljubijo in božajo. In vsi smo lepi in zdravi in mladi in radi se imamo. Kakšno maščevanje neki! Zakaj že, saj mi vendar nihče ni nič hudega storil. Grozljivosti sveta? Z njimi pa mi ne hodite pred moje občutljive oči, saj to vendar ne obstaja! Ne, kajne, tega ni, to že dolgo obstaja le v filmih, ki jih gledajo krvoločneži in ki se jim jaz in moji otroci in vsi, ki so vredni, da komunicirajo z menoj, izogibamo, kar se le da.
In seveda, s toplega kavča zahodne civilizacije ni težko reči, citiram: Ljudi se ne (bi smelo) mori(ti). Tudi padlih samodržcev ne. Sodi se jim. Da se ne bi narobe razumeli, se strinjam z idejo. Ampak. To je vendarle neokusno! Zahtevati od ljudi, ki so jim odrekali človeško dostojanstvo, ki od malih nog niso gledali drugega kot strah in kri in mrtve, pa to v živo, ne po televiziji, ki jim je strah zlezel v kosti in v luknjice vsakdanjega kruha, naj se zdaj obnašajo civilizirano. Ki jim je jeza dajala prežvečiti kruh strahu. Najlaže je moralizirati z občutljivim polnim želodcem.
Z dejstvom, da fotografijo ta hip lahko vidi vsak otrok, se na tem mestu ne bom ubadala. Jaz pa se bom: namesto svetniškega vzklikanja - kaj ste storili mojim otrokom! in oh, to dočakal sem! - se lahko najde snov za pogovor, ali samo opombo (ok ok, razumem, seveda je odvisno od otrokove starosti, ampak mali morajo v času poročil itak že spat.) In dalje, kaj pa otroci, ki so od malega vedeli le za orožje in da je človek pod kožo krvav (pa ne v prenesenem pomenu)?
Veste, še hvalabogu, da so, ste (smo?) ljudje, ki nismo otopeli. Ampak neotopelosti in ogorčenosti se ne naperja proti novinarjem, ki kažejo grde slike. Saj to je vendar tako, kot bi kralj pretepel sla, ki mu je prinesel novico o porazu!
Z vsem spoštovanjem,
Živa
citati iz: http://www.drfilomena.com/2011/10/nov-mrhovinarstvo/
0 x pripisano:
Objavite komentar