Danes ponoči namreč nisem mogla spati, zato sem šla na referendum o Družinskem zakoniku. In vprašanje, ki mi ga je volilni listek postavil, ni bilo slaboumno, kot vedno do sedaj. Vprašanje ni bilo vprašanje, pač pa pisna naloga:
V esejski obliki odgovorite na naslednje sklope vprašanj, obvezen je samo sklop (b):
(a) Imate radi sebe in svoje bližnje? Jim želite dobro? Kaj po vašem mnenju pomeni dobro (omenite vsaj enega filozofa, čigar razmišljanje vam je blizu, in razložite, zakaj)?
(b) S katerim delom, členom ali odstavkom Družinskega zakonika se ne strinjate? Zakaj?
(c) Koliko ste se pripravljali na ta državljanski izpit? Se vam zdi referendum sploh smiseln, če namesto svojemu razmišljanju in prepričanju še enkrat dajete glas vaši izbrani politični stranki?
Esej ni bil za oceno, ampak za izgradnjo utopistične demokracije.
Mislim, da je bila to ena tistih noči, ko iz mučnega obračanja po postelji neopazno zdrsneš v spanec, kjer se zdi vse tako resnično in mogoče. Zjutraj sem vedela, da bo referendumsko vprašanje sestavljeno takole:
Ali se strinjate z Družinskim zakonikom? obkrožite, koga ste in bi še zmeraj volili:
NSi SD PS SDS DLGV
0 x pripisano:
Objavite komentar